print

Pot miru od Doline Soče do Goriške
Pot miru vas popelje od sredogorja do morja. Med njima vas pozdravi sončna goriška pokrajina. Med vinorodnimi griči se ritem časa umiri, kot je tu miren tok reke Vipave. Zaradi milega podnebja Goriška celo leto obiskovalce razvaja z okusnimi pridelki – od kakijev do oliv ter suhomesnatih izdelkov in terana izpod rok pridnih kmetov. Na obisk vabijo kraške jame, v katerih so si vojaki med vojno uredili zatočišča in bivališča, Pomnik miru na Cerju ali Park miru na Sabotinu ter razstava v Šempetru pri Gorici.

Pomnik miru in razgledni stolp Cerje, Miren

 

Na robu kraške planote se dviga 25 m visok stolp, postavljen v spomin vsem, ki so se v zgodovini borili za slovensko zemljo. Skozi sedem nadstropij vas simbolno popelje med odločilnimi razpotji in preizkušnjami Slovencev. Zasnovan je kot trdnjava ter povezuje preteklost in prihodnost. Na vrhu očarajo podobe Julijskih Alp, Furlanske nižine, Jadranskega morja in Vipavske doline. V njegovi bližini lahko najdete Borojevićev prestol in več spomenikov ter obeležij, vodnih korit in drugih ostalin 1. sv. vojne. 

 

Sabotin – Park miru, Kojsko

 

Na Sabotinu, ki je bil v času 1. sv. vojne prepreden z rovi, jarki in kavernami, je danes urejen Park miru. Zaradi strateške lege nad Sočo je bil najprej pomembno avstro-ogrsko, po zavzetju pa italijansko mostišče. Spokojni razgledi na Sveto Goro, Škabrijel, Vipavsko dolino, Brda, Kras in Furlansko nižino vse do Julijskih Alp spominjajo na nemirno preteklost in vrednoto miru. Do vrha se lahko odpravite tudi s kolesom. 

 

Muzej na prostem Jama Pečinka, Kostanjevica na Krasu

 

Med 1. sv. vojno so vojaki na soški fronti izkoristili značilnosti kraške pokrajine. V kraških jamah so si uredili zatočišča, spalne prostore in shrambe, v jami Pečinka celo kabine za častnike in pograde za vojake. Naravno jamo sta uporabljali obe armadi, raziskovalci pa so v njej našli celo drobce prazgodovinske lončevine z ostanki človeških kosti. Na vrhu hriba Pečina je bila opazovalnica z žarometom. Italijanska vojska je hrib imenovala 'oko Krasa'.  

 

Vojaško pokopališče iz 1. sv. vojne v Lukežičih, Renče

 

V Renčah so vsaj tri pokopališča iz prve svetovne vojne. V zaselku Oševljek je pokopanih 942 avstro-ogrskih vojakov, v Žigonih 704, med njimi tudi civilisti. V Lukežičih se vojaško pokopališče nahaja v neposredni bližini civilnega. Po podatkih italijanskih oblasti je tu pokopanih 1600 avstro-ogrskih vojakov. Ti so večinoma umrli v bližnji vojaški bolnišnici 16. korpusa v Renčah, v kateri so poleg ranjencev zdravili tudi okužene s tifusom, kolero in špansko gripo. 

 

Razstava Šempeter in okolica med 1. sv. vojno, Šempeter pri Gorici

 

Društvo soška fronta je bilo ustanovljeno z namenom, da poveže zbiralce, poznavalce in raziskovalce 1. sv. vojne in tako pomaga pri ohranjanju in varovanju zapuščine soške fronte. Na njihovi razstavi je predstavljen del bojišča v okolici Šempetra, kjer so se na območju Panovca, Rožne doline, Markovega hriba, Šobra in Vrtojbensko-Biljenskih gričev odvijali boji po zavzetju Gorice med l. 1916 in 1917. Del Poti miru danes poteka tudi med zanimivejšimi točkami v občini Šempeter-Vrtojba. Fotografski del razstave dopolnjujejo številni vojaški predmeti avstro-ogrske in italijanske vojske.   

Nazaj na arhiv