NALOŽBE V LESNO
PREDELAVO
Za
povečanje domače predelave lesa namerava država v prihodnjih letih uresničiti
sedem lesnopredelovalnih investicijskih projektov v vrednosti okoli 120
milijonov evrov. Gre za projekte s poudarkom na predelavi lesa v polizdelke in
predvsem v izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki jih trenutno primanjkuje na
slovenskem trgu.
Država
načrtuje investicije v regijah, bogatih z lesom (koroška, notranjska,
štajerska, savinjska in dolenjska). »Med projekti so proizvodna linija za
iverne plošče in lepljene iverne plošče, proizvodnja konstrukcijskega lesa za
gradbeništvo, proizvodnja opažnih plošč in žaganega lesa, proizvodnja križno
lepljenih lesenih plošč ter lepljenega lameliranega lesa in dolžinsko spojenega
konstrukcijskega masivnega lesa ter izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo,«.
Vključeni so tudi centri
za zbiranje in predelavo lesa, ki bodo vzpostavljeni po zakonu o gospodarjenju
z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki jih je možno realizirati v okviru
javno-zasebnega partnerstva, torej v sodelovanju z domačimi in tujimi zasebnimi
investitorji.
Pogled na les se spreminja
S podporami energetski porabi oziroma kurjenju lesa
je bila narejena velika škoda lesni industriji in žal je bila lesna surovina
namesto v domače proizvodne linije usmerjena v kurilnice in izvoz. Z
umestitvijo lesne industrije in predelave lesa v slovensko industrijsko
strategijo 2021–2030 se pogled na les in lesno industrijo spreminja. Cilj je
predelati najmanj tri milijone kubičnih metrov lesa v različne izdelke z visoko
dodano vrednostjo in spodbujanje investitorjev v to panogo.
Izvozimo preveč lesa brez dodane
vrednosti
Ob prirastu 8,8 milijona kubičnih metrov lesa smo
leta 2019 posekali 8,8 milijona kubičnih metrov hlodovine. Od tega smo doma
predelali le 1,8 milijona kubičnih metrov lesa, izvozili pa kar tri milijone
evrov skupaj z lesnimi ostanki. Na tujem konča večina najboljše slovenske
hlodovine, ki jo organizatorji dražbe na Koroškem vsako leto dajo na prodaj
kupcem iz vsega sveta.
V letu 2020 je v lesnopredelovalni in pohištveni
industriji delovalo 1008 podjetij. »Število podjetij v zadnjih letih narašča.
Od leta 2015 se je povečalo za 7,5 odstotka, od leta 2010 za 15 odstotkov. Ti
pozitivni trendi so spodbudni in kažejo na ponoven razvoj ter aktivnost
slovenske lesarske panoge. Prav tako opažamo, da se trendi izboljšujejo pri
drugih pomembnih kazalnikih poslovanja podjetij. Od leta 2015 do 2020 se je
povečalo povprečno število zaposlenih za 13,5 odstotka, čisti prihodki od
prodaje za 24 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega za 23 odstotkov in neto
čisti dobiček za 46 odstotkov.
Država si prizadeva za večjo
uporabo lesa v javnih stavbah, protihrupnih ograjah in stavbnem pohištvu.
Rast lesenih objektov
Po podatkih Direktorata za lesarstvo se najuspešnejša
podjetja v lesni branži ukvarjajo z obdelavo in predelavo lesa, podjetij, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo pohištva, pa je manj. Pohištvena industrija je nedvomno
izgubila primat. Leta 2009 je zaposlovala še 7326 ljudi, štiri leta pozneje le
še 4376.
Za lesnopredelovalno panogo
so pomembni tudi mali podjetniki in obrtniki, ki s proizvodnjo izdelkov z višjo
dodano vrednostjo prispevajo k prodajni realizaciji panoge.
Zelo pomemben segment so tudi mednarodno priznani proizvajalci lesenih objektov.
Na tem področju na Direktoratu za lesarstvo pričakujejo še večjo rast zaradi
uredbe o zelenem javnem naročanju, po kateri morajo biti vse javne stavbe
zgrajene z najmanj 30 odstotki lesa. »Prav tako so uredbo razširili na uporabo
najmanj 55 odstotkov lesa v obcestnih protihrupnih ograjah in najmanj 80
odstotkov v stavbnem pohištvu.
Informacije v zvezi z razpisi dobite tudi na SPOT svetovalnih točkah.
Za Spot svetovanje
Goriška pripravil: Aleš Bajec, RRA SEVERNE PRIMORSKE D.O.O NOVA GORICA
Projekt
je sofinanciran s pomočjo Evropske Unije iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj in Republike Slovenije preko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
ter SPIRIT Slovenija, javna agencija
