1. Število ponarejenih evrokovancev, umaknjenih iz obtoka, se je v lanskem letu zmanjšalo za 15 %, in sicer na 157 000 kovancev v primerjavi s 186 000 kovanci leta 2010. Kovanec za 2 evra ostaja daleč najpogosteje ponarejeni evrokovanec, saj predstavlja skoraj dve tretjini vseh odkritih ponarejenih evrokovancev. Nizko število ponarejenih evrokovancev je posledica skupnih prizadevanj držav članic, Komisije/OLAF (urad EU za boj proti goljufijam) in drugih evropskih institucij. Med ukrepe preprečevanja in odkrivanja spadajo zakonodaja, tehnične analize in sodelovanje, usklajevanje kazenskega pregona ter pravosodno sodelovanje. Ponarejene kovance lahko zavrnejo tudi ustrezno prilagojeni prodajni in drugi avtomati na kovance.

Po podatkih Evropske centralne banke, ki je pristojna za zaščito pred ponarejanjem bankovcev, je bilo v letu 2011 iz obtoka umaknjenih približno 606.000 ponarejenih evrobankovcev. Skupno število ponarejenih bankovcev, ki so bili v letu 2011 umaknjeni iz obtoka, je bilo za 19,3 % nižje kot v letu 2010. Najpogosteje ponarejena bankovca ostajata bankovca za 20 in 50 evrov.

Več informacij je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/12/81&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

2. Podatki Evropske komisije kažejo, da se je črpanje evropskih strukturnih skladov v letu 2011 pospešilo. Izplačila državam članicam iz sredstev evropske kohezijske politike so dosegla rekordnih 32.9 milijard evrov ali 8% povečanje glede na leto 2010, ko je bilo izplačanih 30.5 milijard evrov. Skupno povprečje za vse tri sklade (evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad in evropski kohezijski sklad)  je tako konec lanskega leta doseglo 33.4% vseh sredstev, namenjenih evropski kohezijski politiki v obdobju 2007-2013. Stopnja uspešnosti črpanja se med članicami razlikuje, vendar pa so v lanskem letu vse dosegle napredek.

Višja stopnja izplačil pomeni, da so sredstva strukturnih skladov za države članice, še posebej pa manj razvite regije, v času zategovanja pasov pomemben vir razvojnih investicij. Povišanje je povezano tudi s tem, da je v drugi polovici proračunskega obdobja običajno izdanih več računov. Iz sredstev evropskih strukturnih skladov so se v letu 2011 prednostno financirale naložbe, ki spodbujajo rast, denimo širokopasovne povezave, raziskovalno in razvojno instrastrukturo, projekte na področju inovacij, nova mala in srednje velika podjetja in izobraževanje. Evropska komisija je  podprla tudi projekte za podporo gospodarstvom v državah, ki so se znašle v finančnih težavah. Tako bo v Grčiji 11 milijard evrov namenjenih za približno 180 prednostnih projektov, s katerimi bo predvidoma ustvarjenih med 90.000 do 108. 000 delovih mest.  Evropska komisija je hkrati države članice pozvala, naj izkoristijo preostalih 22 milijard evrov sredstev iz evropskega socialnega sklada za projekte, namenjene spodbujanju zaposlovanja mladih. 

Več informacij je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/12/78&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

Avdiovizualno službo EbS lahko spremljate tudi preko pametnih telefonov in računalnikov: http://ec.europa.eu/avservices/m

Ostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, lahko najdete na spletni strani:

http://europa.eu/rapid/

Napovednik dogodkov Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji v naslednjem tednu.

PETEK, 3. februarja

LJUBLJANA – Vršilec dolžnosti vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec se bo udeležil seje Odbora za zadeve Evropske unije, na kateri bodo predstavljene prednostne naloge predsedovanja Danske Svetu EU v času od 1. januarja do 30. junija 2012.

(Državni zbor – Veliki salon, Šubičeva 4, Ljubljana, ob 9.00)

Kontakt: Tina Vončina, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, tel.: +386 (0)1 252 88 13, GSM: +386 (0)41 750 255, e-naslov: tina.voncina@ec.europa.eu

ROGAŠKA SLATINA – V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse vabimo na predstavitev Centra ponovne uporabe Tuncovec pri Rogaški Slatini. Dejavnost Centra je diagnostika, obnova in prenova rabljene opreme in izdelkov, ki bi bili brez ponovne uporabe uvrščeni med kosovne odpadke, čeprav so funkcionalno še povsem uporabni. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Spoznali boste možnosti za vzpostavljanje takšnih centrov tudi v drugih slovenskih občinah.

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavljamo 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. Program in dodatne informacije na: http://www.slovenija-co2.si/.

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" je del partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado RS in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.  
(EKO - TCE Tehnološki center za aplikativno ekologijo, Tuncovec 12, Rogaška Slatina, med 10.00 in 14.15. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz Ljubljane. Ura odhoda: 8.00 s parkirišča Stožice. Predvidena ura prihoda: 16.30)

Kontakt: Nataša Šip, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, tel.: +386 (0)1 252 88 08, GSM: +386 (0)51 610 403, e-naslov: natasa.sip@ec.europa.eu

NAPOVEDI DEJAVNOSTI INFORMACIJSKIH TOČK IN MREŽ EVROPSKE KOMISIJE TER DOGODKOV V HIŠI EVROPSKE UNIJE

Tedenski napovednik dogodkov na spletni strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji:
http://ec.europa.eu/slovenija/novinarsko_sredisce/sporocila_za_medije/index_sl.htm

Tedenski koledar dogodkov Evropske komisije:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=CLDR/12/4&format=HTML&aged=0&language=FR&guiLanguage=en

Evropa ta teden:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=ETW/12/2701&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

Več o odločitvah, dogodkih in drugih dejavnostih Evropske komisije v prihodnjih tednih:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=AGENDA/12/4&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en