1. Evropska komisija je danes začela oziroma nadaljevala postopke proti državam članicam EU zaradi kršitev evropske zakonodaje na različnih področjih, kot so notranji trg, okolje, zaposlovanje itn. Med drugim je dvanajstim državam članicam, med katerimi je tudi Slovenija, poslala prvi opomin, ker niso predložile svojih načrtov upravljanja povodij, kot to zahteva zakonodaja EU o vodah. Poleg Slovenije so opomin prejeli še Belgija, Ciper, Danska, Grčija, Irska, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija in Španija. Države imajo za odgovor na voljo dva meseca. Načrti za povodja so sicer temelj Okvirne direktive o vodah in bistveni za doseganje cilja EU, ki je „dobro stanje“ evropskih voda do leta 2015. Sprejeti bi morali biti najpozneje do 22. decembra 2009, trenutno pa manjkajo načrti za četrtino ozemlja EU. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je zadevne države članice pozval, naj hitro ukrepajo, zaključijo javna posvetovanja in predložijo svoje načrte.
Več informacij je na voljo na spletnih straneh:
Pravni postopek
V skladu s členom 226 Pogodbe lahko Komisija pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če Komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, na podlagi katere se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev, zadevni državi članici pošlje „uradni opomin“ (prvi opomin) in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali zadevna država članica pošlje odgovor ali ne, lahko Komisija državi članici pošlje „obrazloženo mnenje“ (drugi in končni pisni opomin). To jasno in dokončno navaja vzroke, zaradi katerih Komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču. Če Sodišče ugotovi kršitev Pogodbe, mora ta država članica sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.
2. Skupina na visoki ravni, ki ji predseduje nekdanja evropska komisarka Meglena Kuneva, je začela javno posvetovanje o načinih, kako informacijske in komunikacijske tehnologije čim bolje uporabiti za pomoč starejšim pri samostojnejšem življenju in jih dati na voljo najranljivejšim članom družbe. Skupina na visoki ravni je bila ustanovljena, da bi Evropski komisiji svetovala glede delovanja skupnega programa za podporo iz okolja pri samostojnem življenju. V program, ki pokriva obdobje 2008–2013, je vključenih 20 držav članic EU, tudi Slovenija, tri pridružene države (Izrael, Norveška in Švica) in Evropska komisija. Cilj programa je s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije omogočiti samostojnejše in bolj dostojanstveno življenje starejšim ljudem, ki so izločeni iz družbe, šibki, invalidni ali pa trpijo zaradi kroničnih bolezni. Javno posvetovanje se zaključi 1. julija 2010 in je prvi korak k cilju iz digitalne agende, da bi do leta 2015 dvakrat več starostnikom omogočili pogoje za neodvisno življenje.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Spletna stran javnega posvetovanja: http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/research/aal/interim_review/index_en.htm
Več o programu: http://www.aal-europe.eu/
3. Evropska komisija je objavila letno poročilo o politiki konkurence za leto 2009. Poročilo vsebuje pregled ključnih sprememb pravil in politike EU o konkurenci ter glavnih izvršilnih ukrepov. Posebno poglavje je namenjeno prispevku konkurenčne politike v boju proti gospodarski in finančni krizi. Izkušnje iz leta 2009 kažejo, da ima konkurenčna politika ključno vlogo v prehodu iz gospodarstva v krizi, ki potrebuje javno podporo in pomoč, v dinamično in trajnostno gospodarstvo, ki je cilj strategije EU Evropa 2020.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Poročilo pa bo dostopno na spletni strani:
http://ec.europa.eu/competition/publications/annual_report/index.html
4. Evropska komisija je predstavila spremembe predpisov Evropske unije o bonitetnih agencijah. Pri tem sta jo vodila dva glavna cilja, in sicer zagotoviti učinkovit in centraliziran sistem nadzora na evropski ravni ter izboljšati transparentnost glede subjektov, ki zahtevajo boniteto, da bi imele vse agencije dostop do enakih informaciji. Te spremembe bodo izboljšale nadzor, povečale konkurenco na trgu bonitetnih agencij ter okrepile varnost vlagateljev. Poleg tega je Komisija zagnala javno posvetovanje o reformi upravljanja finančnih institucij. Posvetovanje, ki bo trajalo do 1. septembra 2010, se nanaša na številna vprašanja, med drugim, kako uspešneje upravljati tveganje v finančnih institucijah in kako okrepiti vlogo delničarjev. Del predstavljenega svežnja sta tudi poročili o tem, kako države članice v praksi izvajajo priporočilo Komisije o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev in priporočilo o sistemu prejemkov direktorjev podjetji, ki kotirajo na borzi. V danes sprejetem sporočilu se je Komisija še zavezala, da bo preostale predloge finančne reforme predstavila najpozneje v devetih mesecih. Predstavljeni ukrepi so del prizadevanj Komisije za preprečitev finančnih kriz v prihodnosti in okrepitev finančnega sistema.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Spletna stran javnega posvetovanja:
Dodatne informacije pa lahko najdete na spletnih straneh:
http://ec.europa.eu/internal_market/securities/agencies/index_en.htm
http://ec.europa.eu/internal_market/company/directors-remun/index_en.htm
http://ec.europa.eu/internal_market/finances/news/index_en.htm
5. Evropska komisija v objavljenem poročilu o okoljskih vplivih potrošnje in proizvodnje poudarja, da morajo velike gospodarske sile korenito spremeniti svoj način uporabe omejenih virov. V poročilu, ki ga je Komisija objavila skupaj z Okoljskim programom Združenih narodov, so predstavljene znanstveno utemeljene prednostne naloge za skupna okoljska prizadevanja na svetovni ravni. Proizvodi, materiali ter gospodarske dejavnosti in dejavnosti, povezane z načinom življenja, so razvrščeni glede na svoje učinke na okolje in vire. Med najpomembnejšimi ugotovitvami velja izpostaviti, da se danes več kot polovica vseh svetovnih prehrambenih poljščin uporablja za krmljenje živali in da podvojitev bogastva praviloma povečuje obremenitev okolja za 60 do 80 odstotkov. 149 strani dolgo poročilo, ki ga je pripravil mednarodni forum za trajnostno upravljanje virov, navaja, da morajo zakonodajalci in oblikovalci politik, če želijo najti kar najboljše rešitve za blaginjo Zemlje, prek davkov in drugih spodbud dati zagon okolju prijaznejšim kmetijskim praksam in zmanjšati rabo fosilnih goriv.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Celotno besedilo poročila pa je na voljo na spletni strani: http://www.unep.org/resourcepanel/
6. Evropska agencija za okolje je objavila zadnji popis emisij toplogrednih plinov v EU, ki kaže, da so se emisije toplogrednih plinov leta 2008 zmanjšale že peto leto zapored. Iz popisa emisij za leto 2008, ki je zadnje leto, za katero so na voljo popolni podatki, je razvidno, da so se emisije v EU-15 v primerjavi z letom 2007 zmanjšale za 1,9 %, gospodarska rast pa se je povečala za 0,6 %. Zaradi tega zmanjšanja so emisije v EU-15 za 6,9 % pod ravnijo iz izhodiščnega leta (v večini primerov je to leto 1990). S tem je EU-15 bližje uresničitvi cilja iz Kjotskega protokola, v skladu s katerim naj bi bile njene emisije v obdobju 2008–2012 v povprečju za 8 % pod ravnijo iz izhodiščnega leta. Emisije v EU-27 so se v primerjavi z letom 2007 zmanjšale za 2 % in so bile tako za 11,3 % pod ravnijo iz leta 1990 in za 14,3 % pod ravnijo izhodiščnega leta.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Dodatne informacije pa lahko najdete na spletni strani:
Ostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, lahko najdete na spletni strani:
