1. Evropska komisija je danes objavila sporočilo, v katerem predstavlja analizo stroškov, koristi in možnosti, povezanih s povečanjem cilja EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki naj bi se namesto za 20 % zmanjšale za 30 %, če in ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Komisija v sporočilu proučuje tudi učinke sprejetih ukrepov za podporo intenzivnim industrijskim panogam proti tveganjem za povečanje emisij CO2. Iz poročila je razvidno, da je znižanje emisij v EU kot posledica gospodarske krize in upada cen ogljika spremenilo ocene izpred dveh let, ko je bil predstavljen revidiran sistem EU za trgovanje z emisijami. V luči teh novih podatkov Komisija v sporočilu analizira, kako lahko različno ambiciozni cilji vplivajo na posodobitev gospodarstva EU in ustvarjanje novih delovnih mest s spodbujanjem inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij. Analiza obravnava tudi prizadevanja, ki bodo potrebna v različnih sektorjih za znižanje emisij toplogrednih plinov do 30 %, ter učinke teh prizadevanj in možne scenarije za njihovo uresničitev. Komisija je pri oceni možnih alternativ polno upoštevala omejitve v javnih financah in gospodarstvu. Danes predstavljeno Sporočilo Komisije, ki predstavlja nadaljevanje njenega Sporočila z naslovom "Kako oživiti mednarodna podnebna pogajanja" in uresničitev prošnje Sveta EU, naj pripravi oceno učinka pogojnega povečanja cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 30%, bodo sedaj obravnavale ostale institucije EU.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Dodatne informacije pa lahko najdete na spletnih straneh:
http://ec.europa.eu/environment/climat/future_action_com.htm
2. Evropska komisija je danes predlagala ustanovitev skladov na ravni Evropske unije za pomoč bankam v krizi. Med seboj povezani skladi naj bi preprečevali destabilizacijo finančnega sistema in obremenitev davkoplačevalcev. Umeščeni bi bili v širši okvir za preprečevanje finančnih kriz in krepitev finančnega sistema. Tak okvir bi po zamisli Komisije na primer temeljil na obveznih skladih, ki bi jih ustanovile države članice po skupnih pravilih in v katere bi banke vplačevale dajatve. Sredstva iz skladov ne bi bila namenjena podpori ali reševanju bank, temveč kot pomoč pri izvedbi likvidacije bank, da se prepreči destabilizacija finančnega sistema. Komisija bo junija svoj načrt predstavila finančnim ministrom ter predsednikom vlad in držav članic EU ter na vrhu skupine G20, ki bo 26. in 27. junija v Torontu.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani:
Sporočilo Komisije o skladih za pomoč bankam v krizi pa je dostopno na spletni strani:
http://ec.europa.eu/internal_market/bank/crisis_management/index_en.htm
3. Evropska komisija je danes sprejela osnutek mandata za pogajanja glede sporazuma o varstvu osebnih podatkov med Evropsko unijo in ZDA, ki bi se uporabljal pri sodelovanju na področju boja proti terorizmu ali kriminalu. Cilj je zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov, kot so podatki o potnikih ali finančne informacije, ki se izmenjujejo v okviru čezatlantskega sodelovanja v kazenskih zadevah. Sporazum bi okrepil pravico državljanov, da do podatkov dostopajo, jih popravljajo ali izbrišejo. Državljani EU bi v primeru nezakonite obdelave njihovih podatkov dobili pravico do uporabe pravnih sredstev v ZDA. Neodvisni javni organi pa bi imeli večjo vlogo pri pomoči prebivalcem, da uveljavljajo svoje pravice glede zasebnosti, in pri nadzoru čezatlantskih prenosov podatkov. Pogajalski mandat Komisije mora pred začetkom pogajanj potrditi Svet EU.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
Dodatne informacije pa lahko najdete na spletnih straneh:
http://ec.europa.eu/justice_home/news/intro/news_intro_en.htm
http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm
4. Generalni direktorat Evropske komisije za pomorske zadeve in ribištvo je pripravil "Evropski atlas morij" namenjen vsem, ki se zanimajo za pomorski svet in našo skupno pomorsko dediščino. Z atlasom želi javnost opozoriti na pomen evropskih oceanov in morij v okviru celostne pomorske politike EU. Atlas vsebuje različne informacije o evropskih morjih, vključno s podatki o morski globini in podvodnem reliefu, višini plimovanja in obalni eroziji, pomorskih politikah in pobudah, ribolovnih kvotah po vrsti rib in ribolovnem območju, evropski ribiški floti, obalnih dejavnostih, statistiki pomorskega prometa in pristanišč, ter najbolj oddaljenih regijah. Atlas je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini.
Evropski atlas morja si lahko ogledate na spletni strani: http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/atlas/about/index_sl.htm
Več o atlasu in generalnem
direktoratu evropske komisije za pomorske zadeve in ribištvo najdete na: http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/atlas/index_sl.htm
Za dodatne informacije se obrnite na kontakte, ki so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/dgs/maritimeaffairs_fisheries/about_us/contacts/index_sl.htm
Hkrati vas vljudno vabimo, da izpolnite spletni vprašalnik, saj bodo vaši predlogi pomagali izboljšati delovanje atlasa.
Ostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, lahko najdete na spletni strani:
